Velika zlatica je gledé na vnanjo obliko podobna svoji prednici in raste tudi po jednakih prostorih. Ali med tem ko nahajamo prejšnjo skoro povsod, kjer ostanejo tla količkaj vlažna, je velika zlatica bolj redka in raste samo tu pa tam.
V zemlji ima trpežno koreniko, ktera poganja goste šope vlaknatih koreninic in dolge podzemeljske živice z recljatimi suličastimi listi.
Steblo je togo, naravnost kvišku stoječe, votlo in 60-100 centimetrov (2-3 čevlje) visoko. Spodi izvirajo iz kolenec nitasta vlakna, ki se zarijejo v tla in koreniko krepko podpirajo. Proti vrhu je podrasteno s kratkimi, pritisnjenimi dlačicami in vejnato, drugje pa golo.
Listi so premenjalni in se ne nagnejo daleč od stebla in vej, temveč molijo na viš. Ozko suličasti so in celorobi ali priostreni z nekolikimi majhnimi zobci. Spodnji stojijo na prav kratkih nožničastih recljih, zgornji pa sedijo neposredno na steblu in ga nekoliko objemajo.
Veliki cveti narejajo rahlo grozdasto razcvetje. Čašica je rumenkasta, dlakava in rada odpade. Venčevi lističi 5 jih je kakor čašnih so rumeni in svetli ter lepo razprostrti. Kratkih prašnikov in pestičev je mnogo. Plodovi (spodi na levi) so jajčasti, stisnjeni in se okončujejo v kratek, srpasto ukrivljen kljunček. Združeni so v okroglasto, nekoliko potlačeno, kakor grah debelo glavico.
Velika zlatica cvete malega in velikega srpana ter raste v močvirjih, ob jarkih, ribnikih in jezerih, toda kakor smo že povedali, ne povsod. Strupenejša je od prejšnje, in gledati je treba na to, da je ne pokladaš živini med drugo pičo.
Išči
?
?
?
