Helleborus foetidus, Elabro puzzolente

Martin Cilenšek:

Izmed telohov najmanj znan je smrdljivi teloh, čemur se pa ne moremo čuditi, ako pomislimo, da ga ne nahajamo povsod. Seveda se nahaja tudi marsikje po slovenskih deželah, toda omejen je na majhne prostore, ki so znani le bližnjim prebivalcem. V svoji postavi je nekako podoben zelenemu telohu, a ni ga težko ločiti od njega. V zemlji ima črnorujavo, koželjasto koreniko, ki oddaje mnogo vlaken.

Kvišku stoječe ali poševno steblo je 30-60 centimetrov (1-2 čevlja) visoko, debelo, listnato in proti vrhu látasto razvejeno.

Togi pritlehni listi stojijo na dolgih recljih; usnjasti so in zgoraj temno-, spodi pa bledozeleni. Razdeljeni so na 7-9 suličastih, rtastih (špičastih) krp, ki so drobno napiljene. Stebelni listi so majhni, sedijo na širokih nožnicah in so razcepljeni na celorobe krpe. Po vejicah sedijo jajčasti krovni listi.

Kimasti cveti so na dolgih recljih. Čašni lističi so jajčasti, rumenkasto-zeleni in dostikrat rudečkasto obrobljeni. Venčevi lističi so cevasti in bledorumeni. Navadno jih je 5-7 (spodi na levi). Plodnice so 3, iz njih se razvijejo trije mešički.

Smrdljivi teloh cvete meseca sušca in malega travna in raste najrajši po kamnatih gričih in hribih.

Korenika diši zoperno in je ogadno-sladkega, nekoliko ostrega okusa. Zelišče je grenko in jako ostro ter diši neprijetno in zoperno. Korenika povzroči bljuvanje, drisko, omotico in smrt.